Bliža se mednarodni dan žena. Čas, ko sem ta dan imenovala »dan moževih pijanih sodelavk« in ko je vedno praznoval tudi on, je že davno minil. Torej-kdo praznuje, kdo se zabava, kdo ne- kaj me brigra. Tistih nekaj let, ko sem čakala doma na serijsko zavito orhidejo, se mi danes zdijo smešna in nepotreben konflikt v partnerskem odnosu. No, a na poti naših odnosov se moramo vsi učiti- hvalaBogu- nekaterim tudi uspe.
Pravzaprav pa nisem imela namena razmišljati o tem- razmišljanje, ki se mi je porodilo ob jutranjem umivanju zob, je namenjeno vprašanju: Zakaj samo ženske, kje so moški. Izhajajoč iz družine, v kateri sta pomembna oba starša in mi spet poveličujemo samo mamice … Vprašam se: Zakaj pravzaprav dan žena- zakaj praznujemo nekaj, kar je samoumevno in vsakdanje. Aja, seveda- včasih ni bilo. Ženske so bile v svoji vlogi odrinjene iz družbenega življenja (razen ko so prale v potoku ), niso imele volilne pravice in … ah, kako daleč je že to (mislim na našo družbo!). Torej-ker ženske niso imele enakovredne vloge z moškimi v svoji pomembnosti, so se za to borile in izborile celo praznik. Ju hu hu, zdaj smo emancipirane (ne mi s tistim pet v eno kahlo…). Tako je tudi družba priznala, da smo vredne, pomembne in nujno potrebne v družbi.
A zakaj potemtakem moški pristavite svoje piskerčke in vas je treba (kot da vas ne že vse leto) pocrkljati za Vaš praznik- saj veste: Dan mučenikov. A tudi zaradi tega? Ker vam družba ne prizna, da ste mučeniki in ko to spoznate, dobite celo svoj praznik? Hmmmm, morda. Če bere kakšen moški-itak ne vem, če me razume-kajti to je žensko zakomplicirano razmišljanje.
Torej, vsak ima svoj praznik: ženske in moški- vsi priznavamo svojo vlogo v življenju: eni z emancipacijo eni s priznanjem, da so »mučenci«.
Pomembno je le eno: da znamo ti dve vlogi v vsakodnevnih situacijah združevati in živeti polno in na polno- saj 8. in 10. marec sta le dva dneva v letu. Uživajmo!
Kdo ve, če se sama ne, ali je to res to,kar sem razmišljanja ob umivanju zob. … Si jih grem še enkrat umit, morda se mi porodi še kakšna ideja.
Tinitaža
Pred 7 leti
1 komentar:
No, ja ... s temi prazniki je tako, 8. marec je bolj sodobna, da ne rečem, revolucionarna iznajdba, mučeniki so pa že starodavna stvar, pa tudi ne v tem pomenu, kot ga praznujejo današnji salamarji ali podobni tradicionalisti.
Kaj pa vem, jaz ne pretiravam ne pri enem, ne pri drugem ... mogoče je pa to spet priložnost, da razmislimo o delitvi vlog v svetu, družini, skupnosti ... kje smo, kot ženske ali moški in kaj lahko kot taki pomenimo?
Vsak praznik prinaša neko vsebino in vsaka pozitivna življenjska vsebina si zasluži praznik ... Sicer prepozno, pa vseeno, čestitam.
Objavite komentar