Sevnica ni več "razdrto"

Ju hu hu! Sevnica dobiva podobo gole in predvsem prevozne ali prehodne avenije. No,tisto, da je gola in da ni nič dreves- to je žalostno. Tisto drugo- to pa je razveseljivo.
Dočakala sem, da imamo tudi v Sevnici(vsaj čez center) urejene pločnike in kolesarsko pot. Kar nekaj časa smo se jezili nad neurejenimi potmi in slabo logistiko vseh prekopavanj, zasipavanj in polaganj različnih inštalacij. Saj za avtomobile so že nekako poskrbeli: semafor, zastavičarji, obvozi. A težje je bilo nam, ki smo hodili peš: malo po asfaltu starem, malo po novem; kar veliko pa po makedamu (vse čevlje z visoko peto sem prihranila za naslednje leto); malo med delavci, pa čez kupe peska in desk, nekaj korakov pa kar po cesti, okoli gradbenih strojev, pod žlico bagerja in čisto blizu tovornjakov, da smo lahko vonjali in čutili njihovo toplo sapo ... in kar naenkrat! nismo več imel kam. Zmanjkalo je vsega, kar sem naštela in tam, kamor nas je vodil znak (pešci naj hodijo pa tam) ni bilo ničesar- le cesta in nestrpni vozniki. No, še dobro smo jo odnesli, a ne smem pomisliti na starše z vozički in ljudi s težavami pri hoji ali invalidskimi vozički.
Torej, ta čas je za nami (čeravno se mi zdi, da spet nekaj kopljejo...hmmmm, kako znano mi to zveni). Zdaj bomo lahko kolesarili in pešačili manj zakomplicirano in bolj varno. Čeprav no ... kako naj voznik ravna, kadar zavija desno in v nekem trenutku je bojda potrebno pogledati v desni kot.... zaradi kolesarjev. In marsikdo (tudi jaz) smo na to že pozabili. V mestih bolj poredko vozimo in nekako zvozimo, doma pa teh izkušenj nismo potrebovali.
Zato o varnosti kolesarjev še nisem prepričana in je bolje, da se pred raznimi priključki stranskih cest dobro prepričamo. Saj veste, kaj nam pomaga prednost, če je le ta prednost pri vstopu v rešilni avto.