nedelja, 1. marec 2009

Neobičajna nedelja pri nas doma



Nedelja-dan brez monitor-skih motenj.

V soboto se je v naši družini, ki je sicer mirna, izbruhnil vulkan. Kot vsak vulkan je tudi ta že tlel dlje časa, tudi kadilo se je občasno in v petek je celo zakašljal. A vsi smo ga ignorirali, nismo se pripravili na selitev-pravzaprav na to, da izbruhne in se začnemo malo prilagajati. Torej: v soboto je bila pika na i in izbruhnil je zaradi vseh monitor-skih polnilnikih našega prostega časa. Zato sem izbruhnila tudi jaz:"Ju3 razglašam dan brez računalnika in televizije...do večernih poročil." Sin se je takoj strinjal, hči ni rekla ne bev ne mev, a je tudi ona upoštevala. Itak ji je crknil wireless pa tako ni pomembno. Atija pa sem seznanila s tem zjutraj, ko je sicer že prižgal tv. Brez velikih besed so se vsi trije strinjali. Jaz pa-kaj le mi preostane, če pa sem se sama tega spomnila.
Zdaj smo že vsak pred svojim monitorjem in, kot je bilo pričakovati, sem to najtežje prenesla jaz in na svoj račun smo se šalili že ob jutranji kavici. Jutro je bilo umirjeno in pri skupnem zajtrku (ki ga imamo sicer vedno, ko smo vsi doma) sem naznanila, da grem v Boštanj na kavico in če gre kdo z mano ali pa ne. Ker je bilo možnost izbirati, so se mi spet vsi trije pridružili. Tam pa so na račun našega dne brez rač. in tv šale kar švigale. Šalili smo se vsi.

In kolik smo naredili- uredili vse perilo, oprali avto, naredili vso nalogo .... Nase pa sem še posebno ponosna: kolegici sem napisala pismo in to na roke. Tudi ona mi ga vedno napiše na roke in zdaj sem se tako potrudila tudi jaz. Najprej sem vezla en list... in napisala sem štiri. Po dolgem času sem usposobila celo nalivnik. Pa to še ni vse- ročno sem izdelala tabelo temperamentov (obljubila sem jo kolegicam v službi) in uporabljala sem ravnilo, svinčnik, radirko in celo barvice. Porabila pa sem veliko časa- v Wordu bi bilo to tik tak končano. Priznam, da me malo boli zapestje- a kaj bi to. Uspelo nam je in itak je ura že 19. in proč. Zdaj komaj uspevam krotiti svoje prste po tipkovnici. Odgovorila sem že na pet mailov, čaka me še priprava na delo v službi in še kakšna pošta.

Dan pa je bil zanimiv.

2 komentarja:

Robert Kaše pravi ...

Ja, vsa sreča, da ste preživeli ... pri nas bi se verjetno kdo že po par urah z glavo butal v zid ...

Sonja pravi ...

Ma ja, je šlo. Pa še zabavali smo se-predvsem jaz na svoj račun. No, danes pa vse po starem :-).