Obiskovalcev pa ni!

Ne da je za mano lep teden, za mano sta dva lepa delovna in družabna tedna. Vse je teklo gladko, po načrtih ... no, le psa nisem imela časa peljati k frizerju. Ubogi pes ... ne me prijavit društvu, bova že še enkrat razčesali tiste vozle. Sicer pa bi te itak zeblo.



Hči je naredila prvo pomoč in še več, tudi CPP. Prav vesela sem, da ji gre vse tako lepo in od prve. Prava mamina hči :-). Zdaj še vožnja in izpit ... no, potem pa se bomo začeli učiti biti pravi udeleženci v prometu. Super, da ima krasnega domačega inštruktorja, ki ji zaupa in jo spodbuja. To je njen ati. No, jaz bi bila malo bolj panična, zato je bolje, da sedim zadaj in sem tiho. Prav je, da vem, kdaj je treba biti tiho- no, ne vedno, a o tem kdaj drugič.



Strokovna srečanja za kolegice vzgojiteljice so bila zanimiva in polna novih izkušenj. Prav fino sem se počutila, tako v domačem kraju, kakor tudi v Trebnjem. Udeleženke so bile aktivne in po moje so se tudi dobro počutile. To je dober občutek.



Prav tako me niso razočarali starši na naših srečanjih. Upam, da tudi jaz ne njih.



Danes pa sem se udeležila okrogle mize, ki jo je organiziral naš domači Zavod KŠTM (za kulturo, šport, turizem in kulturne dejavnosti) z naslovom Nasilje nad ženskami z gostjama g, Vlasto Nussdorfer in predstavnico SOS telefona. Povabljeni so bili še drugi: predstavnik policije in Amnesty International. Še dobro, da jh ni bilo, kajti potem bi bilo gostov z moderatorko enako kot obiskovalcev. Zakaj? Res je, nedelja zvečer. Pa kaj, če te zanima in če veš že dva tedna prej- si organiziraš dan tako, da se udeležiš. Morda ljudi ne zanima? Morda o vsem tem že vse vedo in ne potrebujejo novih informacij? Ne vem, le ugibam. Menim, da bi se takih tematik morali udeležiti vsi, ki kaj počnemo z ljudmi v svojem poklicu. Še posebno prosveta, sociala, pravosodje, policija, zdravstvo. Pa nikjer nikogar.



Morda je odgovor- nisem vedel-a! Ja, tudi to je res. Ampak to se ni zgodilo, to se dogaja. Zakaj? Je morda neprimeren čas, prostor .... morda organizator ali pa neprimerno obveščanje? Recesija pa vsega pač ne more biti kriva!!!

Naporen in zanimiv teden

Spet nov delovni teden, za mano pa prijeten vikend. Tako si res naberem moči. A kljub temu bi še en dan, ki bi dvodnevni vikend spremenil v tridnevni.
Pred mano je poln teden- le v petek popoldan bom doma. Naporno, a polno novih doživetij.

Danes nadaljujem s Študijskim krožkom. Članic bo dovolj in pripravila sem zanimivo srečanje. Na izobraževanju sem se veliko naučila in rada takoj uporabim svoje znanje. Prepričana sem, da bo uspelo.

No, malo manj sem prepričana o mojem zadovoljstvu po predavanju za starše (četrtek). Starost otrok teh staršev je zelo različna in težko je najti neke univerzalne teme, primere in potem vključiti še njihovo aktivno udeležbo. Ja, tega želijo vedno več. A pogosto so samoizpovedi starševstva posameznikov za ostale moteči, utrujajoči, morda celo nepotrebni. Ampak za tega starša zelo pomembni in skorajda terapevtski. Usklajevanje obojega pa je prava mala umetnost. Ob tem pa je potrebno vzdrževati interes, se vsaj načelno držati teme in nenehno brskati po svoji glavi in iskati vzporednice, povezave in smiselne iztočnice. Ja, temu bom rekla, da se še učim. "Obdelati" neko temo- to je najlažje.

Vmes pa me čakata dva dneva druženja s svojimi stanovskimi kolegicami- delo s stokovnimi delavkami vrtca. Tega se še posebej veselim, saj je tema zelo zanimiva. Kompetence. Kaj je že to? Seveda, vsi vemo, a težko je povedati. Torej- poiščimo jih najprej pri sebi, začnimo jih iskati pri svojih sodelavcih in ko to obvladujemo- seveda, pri otrocih. Kaj pa Jasper Jull? Skandinavski primer vzgoje. Zelo zanimivo. Priporočam vsem staršem in vsem, ki se ukvarjamo z vzgojo. Končno knjiga, ki ni "pofl".

Ah, nazaj k mojemu delu. Ja, med vse te obveznosti bom stisnila še službene obveznosti- ne bo težko, saj me čaka dvajset zvedavih parov oči in toliko ustec, ki hitijo pripovedovati, njihove roke pa objemati. Čakajo jih nove dogodivščine z barvami, oblikami, preštevanjem, primerjanjem, sklepanjem, predvidevanjem ... skratka zanimivi svet matematike.

Ne, nikakor ne bom pozabila na svoje domače. Hči ima danes izpit prve pomoči za šoferskega. Držim pesti. Obožujem, kako mladi take reči jemljejo brez nekega komplicirana. Ah, mi stari- kar naprej bi nekaj komplicirani in oteževali. Nepomembno. Moja moška pa po vsakodnevnih poteh. Ko bo večer, bomo spet skupaj. Zbrani ob dnevniku, komentiramo in - u, danes bodo na prvi preizkušnji v parlamentu naša nova vlada. Kako bo- bomo videli.

vrtnica malega princa

HBDJP!

Čaka me še en dan in delovni teden bo za mano. Noga me boli manj- vsak dan je bolje in upam, da bom kmalu lahko spet obula visoke pete :-).
Teden se je lepo napolnil- nekaj zanimivih dogodkov, veliko dela, klepeta. Res mi je lepo.

Študijski krožek je lepo uspel, a čaka me še veliko dela, da bom zadovoljna. To pomeni, da imam ideje, energijo in cilj.

Tudi pogovorne urice so za mano. Poskusila sem nekaj novega in tako meni, kot staršem, je to všeč. Moja želja je, da jim predstavim, kako njihov otrok preživlja dneve v vrtcu, česa se veseli, pri čem je aktiven, s kom se rad igra in kako in seveda, kaj ga jezi, česa ne mara in kaj lahko ob vsem tem storimo odrasli. Nočem jih učiti, kaj je prav in kaj ne; konec koncev so starši in nimam pravice posegati v njihovo vzgojo. Lahko le svetujem, lahko le počakam na sporočilo, da si želijo nasvet, da želijo moje razmišljanje. Več od tega si ne morem dovoliti.

Kaj misliš, delam prav? Včasih zaznam, da v svojem poslanstvu delujem drugače od kolegic. A sem zadovoljna, uspešna in imam potrditev. Je še smiselno, da se sprašujem? Ja, seveda je! Drugače je nevarno, da se zagledam vase in pričakujem občudovanje. Potem bi lahko postala kot vrtnica malega princa, ki ji je rekel: "Občudujem te, a kaj ti bo to?". Ali je bila morda lisica? Skratka- bila je neka ženska :-).

A kot da moškim to ni potrebno?

Ja, a to je že tema za kdaj drugič.

Sploh ni bilo težko. Najprej sem seveda malo negodovala ..češ, zakaj ne bi bila še doma in da mi je zoprno itd itd. Seveda, v službo grem, zato ker imam delo, ker imam službo. Seveda, kar nekaj ljudi je, ki bi z veseljem hodili v službo, če bi jo imeli. Seveda, zelo sem zadovoljna, ker svojo službo opravljam z veseljem. Torej, Sonja, brez pritožb in z veseljem v akcijo!
Ob vstopu v prostor svoje službe pa se je vame zazrlo 20 parov zvedavih oči iz katerih sem prebrala, da so me pogrešali, da so me veseli in da mi imajo veliko novega povedati. Sledili so obvezni objemi in spet smo začeli tam, ker smo pred nekaj več, kot dvema tednoma nehali. Takoj na delo.
In mo začnem, začnem na polno, čeprav me noga boli. Vračam se nazaj, kjer bom začela s samosotjno izvedbo svojega prvega Študijskega krožka. Z obveščanjem sem malo zamočila, a se kljub temu veselim.

Tako...

... pa poskusim še jaz. Toliko ob tej mašini in že kar nekaj let, pa še nimam svojega spletnega dnevnika.
Začenjam ravno danes, ko zaključujem dvotedensko bolniško (majhna poškodba) in se vračam v službo. Priznam, prav "komot" bi še ostala doma ... toliko dela še imam :-). Med drugim raziskovanje tega spletnega dnevnika- a žal bo le to moralo počakati. Nič hudega, prav nič se mi ne mudi...