Prijateljici

Obiskali sta me prijateljici, imenovala ju bom Ana in Žana. Seveda, ločeno,kajti obe sta mi namreč morali povedati svojo zgodbo. Ne, nikakor ni šlo za ogovarjanje, šlo je le za izpoved in zdaj gre za moje razumevanje.

Torej, četrtek zvečer se po dolgem času na vhodnih vratih naslika prijateljica Ana. Res čudno ...že dolgo je ni bilo pri meni...hm, od mojega rojstnega dne. Že med hojo po stopnicah sem vedela, da mi ima nekaj povedati, da jo nekaj žuli in da potrebuje moja ustrežljiva poslušalska ušesa. Odložim kup perila, natočim čaj in se pripravim na njen samogovor. Nekako tako je šlo:

"Znorela bom! Ne bom več reševala Žani riti, vedno jo nekaj zagovarjam in vlečem iz dreka. Prav nič ni previdna. Zdaj že ptički na veji čivkajo, da je bila ...al pa je še, saj ne vem, z Andrejem. Malo bi pa morala paziti, Andrej je vendar poročen. Če že ne gleda nase in na tistega ubogega Jureta, naj vsaj na Andreja in njegovo familijo. Komaj so se malo uredili. Ona pa ti gre razlagat Andrejevim prijateljem o njunem poletnem flirtu-koza butasta. Zdaj se ji pa cela Sevnica smeji, trapa. In Juretu tudi. .."
Srknem čaj, vprašam:"Kako pa to veš?"
In iz Ane se vsuje nov plaz besed: "A veš, tisti Andrejevi prijatelji, ki so doma na Logu. Sebastjan in Irena..., veš? (seveda pokimam, poznam ju na videz, vem, da so). ...skratka: Ana je jezna na Žano, ker je bila nekajkrat na obisku pri njenih prijateljih in ni pazila na svoje besede, s katerimi je izdala svoj flirt z Andrejem. Kljub vsej moji pameti in sposobnosti analiziranja in pogleda iz več strani resnice, se Ana ni pustila prepričati. Za njo je bila ta zgodba zaključena: Žana je netaktna in ji vedno dela probleme, da se o njej pogovarja ceeeeeeeeeeeeeelaaaaaaaaaa Sevnica.

Ker imam kar nekaj svojih obveznosti, se s takimi rečmi res nimam časa ubadati, a prijateljice so prijateljice. Med poslušanjem pa se spomnim, kako se je ta ista Ana razjezila, ko se je Žana spoprijateljila z družinico, ki so se preselili v isti blok iz ulice,kjer so bili prej Anini sosedi. Tudi takrat je Ana vsa besna napadala Žano, da se o njej pogovarjajo, seveda, spet ceeeeeeeeeeelaaaaaaaaaaa Sevnica in vsi, kako se slini k tisti družini in se ji vsi smejijo, češ, kakšna tepka je-itak vsi vedo, da se z njimi druži samo zato,ker imajo na morju jahto.
Medtem me Ana še naprej utruja. Prav vesela sem, da vstopi hči in prekine skrivnostno debato.

Sobota dopoldan in obvezna kavica z Žano. Le ta mi potoži, da jo je Ana napadla kot kakšno smrkljo in da jo ima dovolj. Res je malo flirtala z Andrejem in to je bilo le dvakrat in se že več let nista več videla na samem. Plane v jok "In potem mi je rekla, da sem se okrog hvalila in da ne znam paziti in da se vsi pogovarjajo, kakšna trapa sem..." itd,itd.

Ah, prijateljici pa takšni. Ena bela ena črna in druga drugi nevoščljivi ravno tega, kar sami nimata. Ana Žani resno zvezo, ki diši po poroki; Žana Ani svobodo in samostojnost. Žana Ani ambicioznost, dobro službo, čudovito stanovanje in the best avto; Ana pa Žani staro hišo s patino, hobi, od katerega se da dobro preživeti in partnerja z otrokom.

Jaz sem nekje vmes, morda včasih zavidam eni, včasih drugi- a le za trenutek. Potem pozabim nanju in ne razmišljam, kaj imata. Ana in Žana pa nadaljujeta s svojim dvobojem, ki traja od dne, ko se je Ana preselila v našo ljubo Sevnico. Kar hitro se je navzela vseh lokalnih značilnosti našega "Blatn-dorfa".