vrtnica malega princa

HBDJP!

Čaka me še en dan in delovni teden bo za mano. Noga me boli manj- vsak dan je bolje in upam, da bom kmalu lahko spet obula visoke pete :-).
Teden se je lepo napolnil- nekaj zanimivih dogodkov, veliko dela, klepeta. Res mi je lepo.

Študijski krožek je lepo uspel, a čaka me še veliko dela, da bom zadovoljna. To pomeni, da imam ideje, energijo in cilj.

Tudi pogovorne urice so za mano. Poskusila sem nekaj novega in tako meni, kot staršem, je to všeč. Moja želja je, da jim predstavim, kako njihov otrok preživlja dneve v vrtcu, česa se veseli, pri čem je aktiven, s kom se rad igra in kako in seveda, kaj ga jezi, česa ne mara in kaj lahko ob vsem tem storimo odrasli. Nočem jih učiti, kaj je prav in kaj ne; konec koncev so starši in nimam pravice posegati v njihovo vzgojo. Lahko le svetujem, lahko le počakam na sporočilo, da si želijo nasvet, da želijo moje razmišljanje. Več od tega si ne morem dovoliti.

Kaj misliš, delam prav? Včasih zaznam, da v svojem poslanstvu delujem drugače od kolegic. A sem zadovoljna, uspešna in imam potrditev. Je še smiselno, da se sprašujem? Ja, seveda je! Drugače je nevarno, da se zagledam vase in pričakujem občudovanje. Potem bi lahko postala kot vrtnica malega princa, ki ji je rekel: "Občudujem te, a kaj ti bo to?". Ali je bila morda lisica? Skratka- bila je neka ženska :-).

A kot da moškim to ni potrebno?

Ja, a to je že tema za kdaj drugič.

Sploh ni bilo težko. Najprej sem seveda malo negodovala ..češ, zakaj ne bi bila še doma in da mi je zoprno itd itd. Seveda, v službo grem, zato ker imam delo, ker imam službo. Seveda, kar nekaj ljudi je, ki bi z veseljem hodili v službo, če bi jo imeli. Seveda, zelo sem zadovoljna, ker svojo službo opravljam z veseljem. Torej, Sonja, brez pritožb in z veseljem v akcijo!
Ob vstopu v prostor svoje službe pa se je vame zazrlo 20 parov zvedavih oči iz katerih sem prebrala, da so me pogrešali, da so me veseli in da mi imajo veliko novega povedati. Sledili so obvezni objemi in spet smo začeli tam, ker smo pred nekaj več, kot dvema tednoma nehali. Takoj na delo.
In mo začnem, začnem na polno, čeprav me noga boli. Vračam se nazaj, kjer bom začela s samosotjno izvedbo svojega prvega Študijskega krožka. Z obveščanjem sem malo zamočila, a se kljub temu veselim.